Dragi učitelji,
knjiga je namenjena kot učni pripomoček ali gradivo. Je dobra popotnica za prvo triado osnovne šole, kjer se otroci šele učijo brati male tiskane črke. V tem obdobju se veliko otrok spopada z manjšimi ali večjimi bralnimi težavami ali pa hitro izgubijo koncentracijo oziroma pozornost. V takšnih primerih je potrebno najti načine za spodbujanje otrok k aktivnemu branju in razumevanju prebranega besedila.
Vsi smo kot otroci komaj čakali, da gremo na šolski izlet ali ekskurzijo, saj je bil dan drugačen od preostalih – dinamičen, igriv in poln novih spoznanj. Znanje, ki smo ga prejeli na ekskurziji, nam je ostalo v spominu dlje časa, in nas je motiviralo za nove projekte in razprave pri pouku. Prav zaradi tega vam dajemo nekaj namigov, kako lahko s pomočjo Brinkovih dogodivščin motivirate vaše učence k branju ter spoznavanju naravnih in kulturnih znamenitosti Krasa.
Priročnik
Priročnik vključuje vprašanja za razpravo, namenjena spodbujanju razmišljanja, bralnega razumevanja in vpogleda v pravljično ter stvarno vsebino knjige. Poleg vprašanj za analizo vsebine pravljice zajema še nasvete za različne aktivnosti povezanih z ekskurzijo po Krasu. Priročnik izpostavlja osnovni namen knjige, ki je poleg spodbujanja sporazumevalne zmožnosti otrok (pogovor, branje, govorjenje, poslušanje, pisanje) tudi spodbujanje domišlijske, ustvarjalnostne, vrednotenjske in intelektualne zmožnosti.
Priročnik naj vam bo v pomoč pri pripravi vaše ekskurzije, seveda pa ga lahko prilagodite glede na vašo strokovno presojo, starost vaših učencev in učni načrt.
Branje knjige pred ekskurzijo na Kras
Preden se odpravimo na pohod s knjigo v nahrbtniku, otrokom razložimo in predstavimo naš načrt. Otroci, ki poznajo, kako se bo njihov dan odvijal in kakšne aktivnosti jih čakajo, so bolj sproščeni.
Otroke lahko že nekaj dni pred ekskurzijo ali prebiranjem knjige v razredu pripravimo na glasno branje, tako da jim povemo, kateri odstavek teksta bodo morali glasno prebrati pred razredom. Tako se bodo lahko doma s starši pripravili na svojo nalogo, njihovo branje pred sošolci bo boljše in na ta način se jim bo dvignila samozavest. Pohvala za lepo prebrano poved ali odstavek bo dobra popotnica za nadaljevanje branja tudi drugih daljših tekstov. Takšnega načina dela bodo najbolj veseli dislektiki.
Aktivnosti pred ekskurzijo na Kras
Otrokom predstavimo zemljevid Slovenije, da si ga dobro ogledajo. Najprej otrokom na zemljevidu pokažemo, kje se nahaja šola in kje Kras. Potegnemo črto poti, ki jo bomo z avtobusom opravili od mesta vaše šole do Krasa. Otrokom razložimo, da imamo v Sloveniji več pokrajin. Otroke vprašamo, če mogoče vedo, v kateri pokrajini živijo, in kakšne so značilnosti njihove pokrajine in po čem se razlikujejo od ostalih. Otrokom predstavimo še ostale pokrajine v Sloveniji in kakšne so njihove glavne značilnosti. Z otroci lahko naredimo plakate s predstavitvami različnih slovenskih pokrajin.
Otrokom predstavimo osnovne lastnosti Krasa, ki jih bomo na dan ekskurzije videli in spoznali. V dneh po ekskurziji v razredu primerjamo lastnosti Krasa z ostalimi pokrajinami (pomagamo si s pripravljenimi plakati).
Primeri vprašanj, ki jih lahko zastavite:
• Na Krasu ni površinskih rek, ali so v naši pokrajini reke?
• Ali so v naši pokrajini jame?
• Ali imamo tudi pri nas borov gozd?
• Višjim razredom lahko tudi damo nalogo, naj poiščejo še druge države na svetu, ki imajo kraške značilnosti, ter predstavijo podobnosti in razlike s t.i. »matičnim Krasom«.
Ekskurzija na Kras s sprehodom po Brinkovi poti
Otroke razdelimo v več malih skupin in vsaki dodelimo, naj prebere eno stran ob posamezni znamenitosti. Sami se ob pregledu zemljevida Brinkove poti odločimo, kje se bomo ustavili in prebrali posamezno stran pravljice. Tekom pohoda na različnih točkah odpremo pogovor o elementih naravne in kulturne krajine, ki so predstavljeni v knjigi in jih vidimo tudi v naravi.
Z učenci lahko naredimo krajši postanke na Brinkovi poti in otrokom razdelimo kartončke, kateri bodo postali razglednice. Otroci naj na razglednico narišejo motiv Krasa, ki jim je ostal najbolj v spominu. Na drugo stran pa naj zapišejo svoje pozdrave in naj razglednico naslovijo svoji družini.
Celodnevno ekskurzijo po Krasu lahko dopolnite s kraško malico v pršutarni, obiskom srednjeveškega Štanjela ali dodatnimi poučnimi vsebinami kot so obisk kamnoseka ali čebelarstva v vasi Pliskovica, hišo Srečka Kosovela v Tomaju, muzej Slovenskega filma v Divači …
Aktivnosti dan po ekskurziji
Otroke lahko povprašamo o sporočilih, ki jih pravljica ponuja in razvijemo pogovor.
Alternativna vprašanja, ki jih lahko zastavite otrokom:
• Brinkova naloga je bila skrb za varnost črede ovc pred volkom. Za kakšne naloge oz. pomoč staršem pa si ti zadolžen? Npr. pospraviti posodo, postlati svojo posteljo, nahraniti hišne ljubljenčke, itd.
• Liska je najmlajša v čredi. Ali si tudi ti najmlajši v družini? Imaš starejše ali mlajše brate in sestre. Ali ti brati ali sestre tudi ponagajajo? Ali vi ponagajate njim ali staršem? Ali upoštevaš nasvete bratov, sester ali staršev, tako kot se je Liska naučila upoštevati nasvet Brinka? Kakšen nasvet je Brinko podelil Liski?
• Brinko je pohvalil Lisko, ko se je naučila vprašati za dovoljenje, preden je odšla pozdraviti konja Štefana. Kaj pa ti, se iz lastnih napak učiš in upoštevaš nasvete staršev? Te starši pohvalijo, ko narediš nekaj dobrega? Npr. pravilno narediš domačo nalogo, pospraviš igrače, pomagaš starim staršem, itd.
• Brinko je bil vztrajen in je iskal Lisko, čeprav je ni takoj našel. Ali si tudi ti vztrajen pri opravljanju svojih nalog? Ali se trudiš opraviti nalogo, čeprav ti v prvem poizkusu ne uspe? Otrok naj pri sebi razmisli, kdaj se mu je pripetilo, da določene naloge ni zmogel opraviti v prvem poizkusu in je nato vztrajal, dokler ni osvojil svojega cilja. Npr. metanje žoge na koš, dokler ne zadane koša, pravilno seštevanje, igranje inštrumenta, itd. Ali je bil bolj vesel, ko je svoj cilj z vztrajnostjo dosegel?
• Brinko je sladkosned in ima rad tradicionalne sladice, kot so sladki žličniki in pinca. Kakšna je pa tvoja najljubša sladica ali jed? Imate doma kakšno tradicionalno jed, ki jo pripravljate ob praznikih, praznovanjih ali nedeljah?
• Katera žival iz knjige vam je bila najbolj všeč in zakaj?
• Če bi se za en dan spremenil v kraškega ovčarja, kaj bi najraje počel v družbi Brinka?
Za domačo nalogo
Alternativni ideji za domačo nalogo:
• Otrokom dodelimo naj narišejo sebe in Brinka v predelu pravljice, ki jim je bila najbolj všeč in pri tem narišejo še vsaj 3 elemente kraške pokrajine, ki so jih tekom pohoda ali prebiranja knjige spoznali (kamnita hiška, kal, jama, itd.). Naslednji dan v razredu naj otroci ustno predstavijo svojo ilustracijo. Otroci, ki imajo disleksijo bodo naravnost uživali ob tej nalogi, saj je njihova umetniška in govorna sposobnost zelo dobra.
• Brinko je kraški ovčar in pripadnik slovenske avtohtone pasme psov. Otroci naj za domačo nalogo izberejo svojo žival, ki živi v drugi državi ali celini. Žival naj narišejo in jo drugi dan v šoli ustno predstavijo razredu.
Višji razredi naj za domačo nalogo na predlagani temi namesto ilustracije sestavijo pisni sestavek in ga oddajo v popravek učitelju ali pa ga ustno preberejo pred razredom.
Kras odpira svoja kamnita vrata in vas vabi, da odkrijete sproščeno radoživost odkrivanja in učenja novega ter tistega, kar je že stoletja skrivnostno vtkano v naravno in kulturno dediščino naših prednikov.
Pridi novim dogodivščinam naproti …
za dislektike
Drugačen pristop omogoča povečanje motivacije in bolj pozitivno ponotranjenje branja.
za radovedneže
Nadgradnja stvarnega besedila s številnimi prispevki o zanimivih elementih naravne in kulturne dediščine Krasa.