Dragi dislektiki in starši,
Svet malih tiskanih črk je težaven, predvsem ker so si črke med seboj tako zelo podobne, da nas dislektike zmedejo in naj ne omenjam vrstnega reda črk zloženih v besede, ki so si včasih tudi zelo podobne. Vse napisano vem in razumem, saj imam tudi sama dizlezkijo (ups – disleksijo 🙂 ). Prav zaradi tega imam nekaj nasvetov, ki izhajao iz strokovnega sveta in svojih izkušnje ter jih dopolnjujem s prebiranjem Brinkove dogodivščine v naravnem okolju.
Kaj je disleksija?
Beseda disleksija je v zadnjem času vedno bolj znan in poznan izraz, vendar okoli nje kroži veliko mitov in neresnic, ki jih je potrebno takoj ovreči. Disleksija ni bolezen, rezultat lenobe, pomanjkanje koncentracije, se ne pojavi zaradi zanemarjanja otrok, ni povezana z ekonomsko socialnim stanjem družine, se ne pozdravi sama po koncu pubertete, ni povezana z inteligenco, itd. Sedaj, ko smo ovrgli vse stereotipe o disleksiji, jo lahko začnemo pravilno razumeti in v njej poleg začetnih težav pri pisanju in branju videti tudi njene brezmejne lepote. Vendar o tem nekoliko kasneje. Najprej naj odgovorimo na zastavljeno vprašanje, kaj je disleksija v najširšem pomenu besede. Disleksija je specifična učna težava, ki predvsem prizadene pismenost ter veščine povezane z jezikom.
Disleksija vključuje težave pri pisanju in branju. Za dislektika se je v prvi vrsti zelo težko naučiti brati in nato bere zelo počasi ter se mu pri glasnem branju zatika. Ravno tako pri branju izpušča vrstice, prebere drugo besedo kot je zapisana, zamenjuje črke v besedi, nekatre črkovne simbole malih tiskanih črk zelo težko loči med seboj (b in d). Dislektik je tako osredotočen na pravilno branje besed, da ne prepoznava vsebine prebranega, zato mora določen odstavek prebrati večkrat. Našteli bi lahko še mnogo težav, ki so povezane s pisanjem, govorom in računanjem.
Pravilno razumeti disleksijo in posameznike s to specifično učno težavo veščin opismenjevanja je težavno, saj vsak posameznik individualno odraža različne intenzitete znakov disleksije na različnih bralnih in pismenih področjih. Nedvomno je naloga učiteljev in staršev, da ob prepoznavi znakov disleksije vzpostavi za otroke prijazno okolje, v katerem se izzivi učenja predstavijo na bolj prijeten in slikovit način.
Pri zasledovanju oblikovanja prijaznega in spodbudnega bralnega okolja moramo poznati področja, na katerih so osebe z disleksijo dobre. Dislektiki imajo dobro domišlijo, sposobnost za iskanje rešitev za različne probleme, oblikujejo povezave med podatki iz različnih znanstvenih področij, so zelo ustvarjalni, imajo dobro vizulno predtavo, itd. Vse te prednosti jim omogoča drugačen način delovanja možganov. Večina ljudi ima dominantno levo možgansko hemisfero, ki oblikuje našo sposobnost za sporazumevanje, branje, pisanje, računanje. Pri dislektikih je prevladujoča desna hemisfera, ki skrbi za oblikovanje tridimenzionalnih oblik, ustvarjalnost, intuicijo. Poznavanje načina delovanja možganov dislektika in njegovih sposobnosti nam omogoča preko le-teh oblikovati primeren in prilagojen pristop do učenja branja in pisanja.
Izziv in dar brezmejne domišlije
V času osnovne šole se nam zdi to ovira zaradi težav pri učenju pisanja in branja, vendar ko odrastemo, lahko sprejmemo disleksijo kot dar, saj nam omogoča drugačen način mišljenja in perspektiv pri iskanju rešitev in novih idej. Prav zaradi tega ni potrebno, da ste žalostni in zaskrbljeni, če ima vaš otrok disleksijo. Sprva bo za vas starše in zanj to velik izziv, ampak če boste vztrajni in marljivi pri izvajanju vaj pisanja in branja, bodo končni rezultati izjemni.
Ne pozabiti, disleksija ne vpliva na inteligenco. To dokazujejo nekateri največji umi človeštva, ki so bili dislektiki: Leonardo da Vinci, Albert Einstein, Thomas Edison, Isaac Newton, Steve Jobs, Walt Disney, John Lennon, Pablo Picasso, Agatha Christie, Hans Christian Andersen, Mark Twain in še številni drugi.
Prav zaradi tega, dragi starši in učitelji, pomislite, da lahko pred vami sedi
novi znanstvenik, pisatelj ali umetnik.
Vaša pomoč pri znanju branja in pisanja bo lahko pripomogla
k osnovanju posameznikove prihodnosti,
ki bo lahko vplivala na boljše življenje na tisoče ljudem.
Kako vam lahko Brinko priskoči na pomoč?
Iz svoje osebne izkušnje priznam, da je glasno branje malih tiskanih črk za dislektika največji izziv. Danes lahko na spletu najdete seznam knjig, ki so dislektikom prijazne. To pomeni, da so natisnjene na pastelno rumeni papir, slog pisave je prilagojen in večji, večji so odmiki med vrticami, itd. Vsekakor so takšne knjige zelo dobrodošle za učenje branja in tudi sama bi bila navdušena, če bi obstajale pred dvajsetimi leti, ko sem hodila v osnovno šolo. V vsakdanjem svetu in službi pa najdemo na stotine tekstov in besedil, ki niso prilagojeni za dislektike. Prav zaradi tega je pomembno, da se otroci učijo brati tudi besedil, ki nimajo posebnih prilagoditev. Brinkova dogodivščina je prav zaradi tega v malih tiskanih črkah, ki povzročajo največ težav pri branju in predstavljajo največji odpor ter zahtevajo največ vaje.
Nedvomno pa je za otroka najhujša in zelo stresna situacija glasno branje pred celotnim razredom, kar nedvomno povzroči prvi odpor do branja. Težave z branjem in anksioznost ob zavedanju, da je potrebno vsak dan vaditi glasno branje, ne samo v šoli, ampak tudi doma, pripelje do stresnih situacij, ki privedejo do izgube motivacije, samozaveti in povzročajo pri otrocih z disleksijo tudi glavobole. Iz tega se lahko naučimo, da je potrebno otroke pravilno usmerjati in spodbujati, da ponovno postanejo motivirani za branje. Nedvomno pa je priporočljivo, da med učenjem delamo odmore, dobrodošli so tudi krajši sprehodi v naravo. Iz vsega napisanega izhaja moja ideja o branju knjige v naravnem okolju na družinskem izletu. Prebiranje knjige na pohodu po Brinkovi poti predstavlja odmik od rutine branja pri mizi. S tem bo interakcija z branjem posebna in drugačna ter otroku bolj zanimiva. Pri tem bo v naravi in družinskem krogu bolj sproščen in bo njegovo glasno branje veliko boljše. Na ta način ga skušamo tudi ponovno motivirati in mu predstaviti branje kot prijetno in zanimivo opravilo, ki je del našega vsakdanjega življenja.
Pri prebiranju povedi ali odstavkov dislektik velikokrat ni osredotočen na vsebino prebranega, ampak zgolj na pravilno povezovanje črk v besede in nato stavke. Prav zaradi tega mora isto besedilo prebrati večkrat, da ga razume. Dislektiki imamo zaradi načina delovanja naše desne hemisfere možganov zelo dobro razit vizualni spomin, zaradi česar bo otrok bolje razumel vsebino prebranega, če bo le-to videl v naravi. Prav na tem temelji moje prepričanje, da lahko s prebiranjem Brinkove dogodivščine v kraškem naravnem okolju pripomoremo k večjemu razumevanju vsebine besedila, ki izhaja iz neposredne povezave z izkustvom v resničnem svetu. S poznavanjem izkustva in vsebine besedila Brinkove dogodivščine lahko starši poskušate otrokom približati tudi druge prebrane vsebine ravno z njihovo primerno vizualizacijo.
Nasvet ...
Poleg branja v naravi poznamo še številne druge načine, ki dislektikom olajšajo učenje branja. Eden izmed teh je tudi t.i. izobraževalna kineziologija ali bolj znana kot Brain Gym. Utemeljitelj dr. Paul Dennison je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja doumel, da so med učenjem naši možgani neprestano pod stresom. Ustrezne telesne vaje pripomorejo k sprostitvi in omogočijo ponovno integritetno delovati možganov. Vaje so usmerjene v povezovanje delovanja leve in desne strani možganov, zato so primerne tudi za osebe z disleksijo. Pri tem ne samo da se sprostijo, temveč tudi da se z njimi viša njihova zbranost pri poslušanju, pisanju in branju. Brain gym zajema 26 sklopov vaj, ki so danes dostopne na svetovnem spletu in v številnih knjižnih publikacijah. Nedvomno so dobra popotnica za kratek oddih med vajami branja ali pisanjem domače naloge.
za učitelje
Priročnik za razpravo o vsebini pravljice in stvarnega besedila, ideje za aktivnosti v razredu in ekskurzijo na Kras.
za radovedneže
Nadgradnja stvarnega besedila s številnimi prispevki o zanimivih elementih naravne in kulturne dediščine Krasa.