Zgodba
Preko stoletij so se na Krasu oblikovala samosvoja ljudska narodna oblačila, ki so jih prebivalci oblekli ob praznikih in slovesnih priložnostih. V 19. stoletju so se ta oblačila spremenila v poimenovanje »narodna noša«, saj so z njo številni izkazovali svojo narodno pripadnost. Oblačila so bila bogata in okrašena s številnimi vezeninami ter so izkazovala tudi socialni položaj, zato si najbolj revni kmetje le-teh niso mogli privoščiti. Povojni čas in prihod nove državne ureditve, ki je zavračal vse stare običaje in prinašal v življenja ljudi nove ideologije, je pripomogel, da je kraška narodna noša postopoma odšla v pozabo. Vendar kraševci nikoli niso pozabili na svojo preteklost in postopoma se je v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja ponovno začelo iskanje ohranjenih slik in noše ter ponovno obujanje folklore. Veliki doprinos so imela tudi prizadevanja Slovencev na Tržaškem Krasu, ki s prireditvijo Kraška ohcet ohranjajo kulturo in narodno nošo. V Sežani ohranjajo stare folklorne pesmi in narodno nošo v Kulturnem društvu Kraški šopek.
Ženska narodna noša, Kulturno društvo Kraški šopek
Za kraško nošo so uporabljali materiale: svilo, bombaž, volno, jrh in kotenino. Narodna noša je bila vedno obogatena s številnimi vezeninami, ki so imele svojo simboliko (cvetje, semena, listi, itd.). Nošo so krasile tudi čipke, ki so bile narejene z metodo kvačkanja. Barve narodne noše so bile rjava, črna, vijola ali temno zelena v kombinaciji z belo bluzo in ruto pri ženskah. Barve narodne noše so označevale tudi pripadnost posamezni vasi. Pri ženski narodni noši so na pasove uvezli začetnici svojega imena in dekliškega priimka.
Značilnosti
Ženska narodna noša
Moška narodna noša
Kulturno društvo Kraški šopek
Folklorna skupina Kraški šopek je začela delovati leta 2006. Društvo si je zadalo ohraniti kraško narodno nošo in ljudske pesmi. Člani društva imajo lastne kostume in pri njihovi izdelavi so se zgledovali po ohranjenih vzorcih iz leta 1880. Za idelavo enega ženskega kostuma članica društva v povprečju potrebuje do 2 leti skrbnega dela in vezenja bujnih vzorcev in kvačkanja čipk. Društvo danes šteje 50 članov, ki prihajajo iz celotnega slovenskega in zamejskega Krasa. Letno opravijo preko 30 nastopov po Sloveniji in tujini.
Literatura: Novak, M., Kaj so nam zapustili na Krasu:ljudski običaji, prazniki, pesmi in navade. Libris. Koper, 2016.
Fotografija in besedilo: Maja Ščuka.