Maja Ščuka, avtorica
Moje otroštvo je zaznamovala barvita kraška pokrajina, pravljice ustnega izročila moje none, moja neskončna domišljija o čarobnih vilah v votlem deblu starodavne murve in o pošastih med temnimi regali naše pršutarne. Prva šolska leta z učenjem pisanja in branja so bila prava polomija s spremljavo nevihte solz. Z veliko vaje in vloženega truda staršev sem se naučila bolje brati in pisati. V prvem letnika gimnazije je učiteljica slovenščine opazila številne napake v mojem spisu in me spodbudila naj opravim teste za ugotavljanje disleksije. Izkazalo se je, da imam hudo obliko disleksije. Šele tedaj smo ugotovili, kaj je bil izvor vseh mojih težav pri branju, narekih ter tudi pri matematiki in angleščini. Kljub disleksiji sem dokončala gimnazijo in magistrirala na pravni fakulteti. Disleksija ostaja prisotna na vsakem koraku mojega življenja, tudi danes, ko delam v družinskem podjetju, me spremlja in skupaj v sožitju ustvarjava nove zgodbe. Ena izmed mnogih je tudi Brinkova kraška dogodivščina, ki odraža mojo ljubezen do kraške pokrajine in željo, da bi njeno naravno in kulturno dediščino spoznale in ohranile tudi mlade generacije.
Tanja Kodre, ilustratorka
S Tanjo sva se spoznali na pravni fakulteti in postali dobri prijateljici. Veliko časa sploh nisem vedela za njen izjemen ilustratorski talent. Ko sem prvič videla njene čudovite ilustracije, sem jo vprašala, ali se ni mogoče vpisala na napačno fakulteto. Tanja je doma iz vasi Goče nad Vipavsko dolino, kjer zelo dobro poznajo močne sunke burje. Vasica na prepihu med bližnjo Vipavo in bolj oddaljenim Krasom je pravo arhitekturno bogastvo zapuščine preteklih rodov in vredna obiska. Navdih za številne ilustracije in tudi Brinkove dogodivščine je črpala prav iz domačega okolja. Kljub temu, da je Tanja izbrala drugo uspešno poklicno pot, ni pozabila svoje ljubezni do ilustriranja in umetnosti.