Kraška narodna noša

Preko stoletij so se na Krasu oblikovala samosvoja ljudska narodna oblačila, ki so jih prebivalci oblekli ob praznikih in slovesnih priložnostih. V 19. stoletju so se ta oblačila spremenila v poimenovanje »narodna noša«, saj so z njo številni izkazovali svojo narodno pripadnost. Oblačila so bila bogata in okrašena s številnimi vezeninami ter so izkazovala tudi socialni položaj, zato si najbolj revni kmetje le-teh niso mogli privoščiti. Povojni čas in prihod nove državne ureditve, ki je zavračal vse stare običaje in prinašal v življenja ljudi nove ideologije, je pripomogel, da je kraška narodna noša postopoma odšla v pozabo. Vendar kraševci nikoli niso pozabili na svojo preteklost in postopoma se je v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja ponovno začelo iskanje ohranjenih slik in noše ter ponovno obujanje folklore. Veliki doprinos so imela tudi prizadevanja Slovencev na Tržaškem Krasu, ki s prireditvijo Kraška ohcet ohranjajo kulturo in narodno nošo. V Sežani ohranjajo stare folklorne pesmi in narodno nošo v Kulturnem društvu Kraški šopek.