Kraški ovčar

Zgodba

Kraškim ovčarjem pravimo tudi “slovensko kinološko zlato”, saj so edina in tudi starodavna slovenska pasma psov. Po znanstvenih ugotovitvah naj bi kraški ovčar nastal kot križanec med pastirskimi psi, ki so jih v naše kraje pripeljali Iliri in pasmami pastirskih psov, ki so na tem območju že živele, ali pa so jih s seboj privedli stari Slovani. Ohranjeni viri iz 16. stoletja pripovedeujejo, kako so kraški ovčarji v Kobiliarni Lipica varovali prve črede lipicancev. Kraškega ovčarja je v knjigi Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689 opisal tudi zgodovinar Janez Vajkard Valvasor.

Kraški ovčar

Kraški ovčar Primus, Miliruj Kopriva

Kraški ovčarji so bili med Kraševci zelo priljubljeni. Ne samo, da so vrhunski pastirski psi, kraški ovčarji so tudi zelo inteligentni, zvesti in predani družini. Lastnika in družinske člane varujejo pred vsemi nepridipravi in če je potrebno, tudi do zadnjega diha. Prav ta njihova dobra lastnost je privedla do skorajšnega izumrtja pasme. Zgodovinski dogodki na območju današnjega Krasa v dvajsetih letih 20. stoletja in narava Kraškega ovčarja, da je družino varoval do smrti pred napadalci povojne nasilne asimilacije Primorcev, je privedel do kritičnega in skorajšnjega izginotja pasme. Po podatkih Kinološke zveze Slovenije naj bi se leta 1924 ohranilo zgolj 18 mladičev.

Mladiček kraškega ovčarja, Miliruj

Leta 1939 je bila pasma svetovno priznana in poimenovali so jo ilirski ovčar. Leta 1968 so pasmo preimenovali v današnje ime Kraški ovčar ali Kraševec. Po drugi svetovni vojni se je število mladičev postopoma, vendar zelo počasi stopnjevalo, tako da so v osemdestih letih zasledili populacijo 400 mladičev letno. Danes se število kraševcev postopoma stopnjuje, vendar je njihova populacija še vedno skromna v primerjavi z ostalimi pasmami pastirskih psov. V celotni Sloveniji je registriranih okoli tisoč kraških ovčarjev.

Kraševci si želimo, da bi se pasma ohranila in bi njene dobre lastnosti ter prijaznost spoznal še
širši krog ljudi doma in po svetu.

Značilnosti Kraškega ovčarja

Dlaka
Železno sive barve, dolžina do 10 cm.
višina
Od 57 cm pri samičkah do 61 cm pri samčkih.
teža
Od 30 kg pri samičkah do 40 kg pri samčkih.
hrana
Kuhani obroki. Najraje jedo testenine, polento, riž zamešano s kosi kuhane zelenjave in mesom.
otroci
Kraševci imajo radi otroke in so do njih zelo ljubeči in skrbni.
Življenjska doba
Živijo relativno dolgo do 14 let.
Življenjsko okolje
Hiša z velikim dvoriščem ali vrtom.
Mladički
Kraška ovčarka ima nekje od 6 do 8 mladičkov na leto.
Življenjski slog
Kraševca je potrebno vsak dan peljati na daljši sprehod v naravo.
značaj
Kraševci so zvesti družini, samostojni, pogumni, inteligentni, skrbni čuvaji.

Psarna Miliruj

Na stari kraški domačiji v vasi Kopriva na Krasu si za ohranitev pasme in boljše poznavanje njenih lastnosti prizadevata Damijana in Davorin Lisjak, ki sta pred leti ustanovila psarno Miliruj. Družina Lisjak si z vzrejo Kraševcev prizadeva, da bi pasma ohranila zdravo genetsko zasnovo, ki vodi v srečne pse brez bolezni in z dolgo življenjsko dobo.

Primus in Mila

Na domačiji sedaj živita Mila in Primus, ki sta mednarodna šampiona. S svojo lepoto ter mogočno držo navdihujeta in dosegata številne nagrade na mednarodnih in svetovnih razstavah psov. Primus je pravi sladkorček, ki te očara s svojo prijaznostjo v trenutku, ko ga spoznaš, nato pa si deležen neizmerne prijazne pozornosti v zameno za božanje in crkljanje. Mila je prava mamica, ki skrbno bdi nad njenimi mladički in ima kot prava čuvajka popoln nadzor nad domačijo.

Če želiš imeti pravega kraševca, ga moraš priti iskat na Kras, kjer na gmajni in ob sunkih burje
oblikuje svoj pristni in edinstven značaj.

Fotografije in besedilo: Maja Ščuka.