Pletarstvo je zelo stara obrt na slovenskih tleh. Najbolj znani slovenski pletarski obrtniki so doma v Ribnici, kjer se le-ta dejavnost tudi lepo ohranja. Drugače je na Krasu. Veliko obiskovalcev kraške planote opazi obešene žbrince na zidovih domačij in nemalo jih z radovednostjo preučuje to pletarsko dediščino in se sprašuje: “Čemu je ta predmet v preteklosti služil?”
Žbrinca
Žbrinca se je uporabljala za prenos listja. V jesenskih mesecih so ženske odšle na parcele s hrastovim gozdom in pograbile liste ter jih s posebno tehniko potisnile v žbrinco. Manjše žbrince so na glavi z uporabo svitka odnesle domov. Večje žbrince pa so naložili na vozove in jih peljali do hleva. Listje so v zimskih mesecih uporabili za steljo v hlevu. Žbrinca je spletena iz dveh enako velikih leskovih obročev ter manjšega sredinskega obročka. Obroči so med seboj povezani z vejami vrbe, ki jih kraševci uporabljajo tudi v vinogradih.
Na Krasu so pletli še košule in jerbuse. Košule so okrogli koši z malo odprtino narejeni iz serebota. V teh so se sušili in shranjevali orehi in lešniki. Jerbus je velik pleten koš z dvema ročajema, v katerem so ženske na glavi nosile razne pridelke (jajca, zelenjava, mast, klobase, itd.) prodajat v Trst. Preden so se ženske podale na dolgo pešpot, so si na glavo nadele svitek, ki je bil trden iz blaga in volne narejen krožni podstavek, ki je ublažil težo jerbusa pri več urni hoji do tržnice v mestu Trst.
Fotografija in besedilo: Maja Ščuka.