Vinska trta na Krasu
Kraška planota je vinorodna pokrajina, kjer so po ohranjenih zapisih Plinija starejšega že v antiki gojili vinsko trto in proizvajali temno rdeče vino. Ohranjeni so še drugi srednjeveški zapisi iz urbarjev, ki opisujejo dajatve v obliki vina. Kraški kmetje so plačevali dajatve s teranom in rebulo. Vinorodni okoliš Kras opisuje tudi Janez Vajkard Valvasor v delu Slava vojvodine Kranjske. V 19. stoletju se je z razmahom pristanišča in mesta Trst v zaledju razvila pestra vinogradniška kultura.
Danes vinorodni okoliš zavzema površino 600 ha. Na celotnem območju je najbolj zatopana rdeča sorta refošk in nekoliko manj zastopane bele sorte: vitovska grganja in malvazija. Na Krasu trenutno deluje 900 registriranih vinogradnikov. Na vinogradništvo na Krasu vplivata dva pomembna dejavnika: edinstvena mikroklima med mediteranskim in celinskim podnebjem ter unikatna geološka podlaga.
Kraški latnik
Nemalo kateri obiskovalec Krasa me vpraša: “Kaj so tisti čudni nasadi vinske trte?” in “Zakaj pri vas trte vzgajate drugače kot drugod v Sloveniji?”. Vinska trta se na Krasu goji na dva načina. Na šparonskih gojitvenih oblikah, ki so se začele uveljavljati v drugi polovici 20. stoletja in ga najdemo tudi v drugih slovenskih vinorodnih deželah. Nekaj posebnega za slovenski prostor je kraški latnik. Tradicionala oblika gojenja vinske trte na latniku velja za svojevrsten tip vzgoje na slovenskih tleh. Najveretneje je ta oblika vzgoje povezana z značilnostmi kraške mikroklime predvsem vpliva močne burje in sušnih poletnih obdobij.
Zdravilna teranovka
Trti refoška, ki uspeva na Krasu, domačini pravimo tudi “teranovka”. Iz vinske trte refoška na Krasu nastane svojevrstno temnordeče vino poimenovano Teran. Na posebne lastnosti vina vpliva rdeča zemlja poimenovana “terra rossa” ali jerina. Zemlja je bogata z minerali železovega oksida, kar se odraža v njeni rdeči barvi. Prav minerali zemlje in način tradiconalne vzgoje pripomoreta na zdravilnost terana, ki je odlično zdravilo za slabokrvne, deluje kot antioksidant in znižuje holesterol v krvi. Teran moramo piti zmerno in ne smemo pretiravati, čeprav ima številne blagodejne učinke na naše zdravje. S to mislijo je družina Štok iz Dutovelj pred desetletji začela proizvajati teranov grozdni sok. Brezalkoholna sladka pijača z vsemi mineralnimi sestavinami terana je tako primerna za otroke, nosečnice, rakove bolnike in pravzaprav vse, ki iz različnih razlogov alkohola ne uživajo.
Teranovka, Vinska klet Štok, Dutovlje
Rodbina Štok se je pred 500 leti z Bavarskih gradov preselila najprej v Staro Gorico in nato v vas Dutovlje. Že pol stoletja se aktivno ukvarjajo z vinogradništvom. Nedvomno je potrebno ob obisku Krasa poskusiti njihov naravni grozdni sok Teranovka.
Literatura:
• Bajc F., Jasna, Kras in Brkini za radovedneže in ljubitelje, Založba ZRC SAZU, Ljubljana 2014.
• Vodpivec, F., Teran: vinska posebnost Krasa, Vodopivec d.o.o., Tomaj 2015.
Fotografije in besedilo: Maja Ščuka.